Veleposlaništvo RS Dunaj /Slovenska narodna skupnost v Avstriji /Avstrijska državna pogodba /

Državna pogodba o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (Staatsvertrag betreffend die Wiederherstellung eines unabhängigen und demokratischen Österreich)

Nastanek pogodbe in njeni temeljni elementi  

Državno pogodbo o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (v nadaljevanju pogodba) so po osmih letih pogajanj 15. maja 1955 na gradu Belvedere na Dunaju podpisali ministri za zunanje zadeve Francije (Antoine Pinay), tedanje Sovjetske zveze (Vyacheslav Mikhailovich Molotov), Velike Britanije (Harold MacMillan) in Združenih držav Amerike (John Foster Dulles) na eni ter Avstrije (Leopold Figl) na drugi strani. Pogodba je uradno stopila v veljavo 27. julija 1955, ko je vseh pet omenjenih pogodbenic deponiralo ratifikacijske listine.

K pogodbi so pristopile Avstralija, Brazilija, Češkoslovaška socialistična republika, Mehika, Nova Zelandija, Poljska in Socialistična federativna republika Jugoslavija, ki so izpolnjevale v 37. členu pogodbe navedene pogoje za pristop: države so bile članice Organizacije združenih narodov in na dan 8. maj 1945 v vojni z Nemčijo.

Pogodbo sestavljajo preambula in devet poglavij:

 

1. Politična in ozemeljska določila
2. Vojaška določila in določila o zračnem prometu
3. Reparacija
4. Umik zavezniških sil
5. Lastnina, pravice in interesi
6. Gospodarski odnosi
7. Določbe za primere sporov
8. Gospodarska določila
9.Zaključna določila

S pogodbo je bila obnovljena suverenost, državnost Avstrije, potrjene so bile njene meje pred 13. marcem 1938.

Pomen pogodbe za Slovenijo

V kontekstu dvostranskih odnosov z Avstrijo je za Slovenijo pogodba zelo pomemben mednarodni pravni dokument (vsaj) z vidika naslednjih členov: člen 7, v katerem so navedena specifična določila glede varstva in zaščite slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem (na zaščito manjšin in njihovih pravic se posredno nanašajo še nekatere določbe v členih 8, 9 in 10), člen 5, ki določa meddržavno mejo, in člen 27, ki naslavlja vprašanje odškodnine v zvezi z zaplenjenim avstrijskim premoženjem.

Slovenija in Avstrija nimata enotnega stališča glede formalno-pravnega statusa Slovenije v pogodbi po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ne glede na to je ključno, da Avstrija priznava, da je pogodba njena nesporna mednarodnopravna in notranjepravna obveznost ter da je Slovenija legitimna zaščitnica slovenske narodne skupnosti in njenih pravic na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

Obveznosti avstrijskih oblasti iz pogodbe, ki se nanašajo na uresničevanje pravic slovenske narodne skupnosti v Avstriji (člen 7), doslej v celoti nikoli niso bile izpolnjene. Največji razkorak med pogodbenimi obveznostmi in njihovim izpolnjevanjem se kaže pri nerešeni problematiki dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Ob današnji vedno bolj združeni Evropi, ki zagovarja sožitje in medsebojno spoštovanje različnih kultur, predstavlja letošnja 55. obletnica nastanka dokumenta vnovično vzpodbudo in priložnost za uresničitev obveznosti Avstrije na področju manjšinske zaščite.